Lancia D50 je Lancin dirkalnik Formule 1, ki je bil v uporabi med sezonama 1954 in 1956, ko je z njim svoj četrti naslov prvaka osvojil Juan Manuel Fangio. Po smrtni nesreči Alberta Ascarija se je Lancia umaknila iz Formule 1, vse njeno premoženje pa je odkupilo moštvo Scuderia Ferrari, ki je nekoliko izboljšano verzijo dirkalnika poimenovalo Lancia-Ferrari D50, kasneje pa le še Ferrari D50. Dirkalnik je skupno nastopil na štirinajstih prvenstvenih dirkah, na katerih je dosegel pet zmag, osem najboljših štartnih položajev in šest najhitrejših krogov.

Lancia D50/Ferrari D50
Serija Formula 1
Konstruktor Lancia
Dizajnerji Vittorio Jano
Tehnični podatki
Šasija Sestavljeno ogrodje
Sprednje vzmetenje unequal length, tubular double wishbone, with transverse leaf spring and inboard dampers
Zadnje vzmetenje De Dion tube with transverse leaf spring and inboard dampers
Medosna razdalja 2280 mm
Širina S: 1294 mm
Z: 1330mm
Motor Lancia DS50 2488 cm³ 90° V8, atmosferski, prednji.
1954: 260 KM.
1955/6: 285 KM
Menjalnik Lancia 5-stopenjski. ročni. transaxle.
Masa 620 kg
Gorivo Shell
Pnevmatike Pirelli / Englebert
Dirkaška zgodovina
Pom. moštva Scuderia Lancia, Scuderia Ferrari
Pom. dirkači Italija Alberto Ascari
Italija Luigi Villoresi
Italija Eugenio Castellotti
Argentina Juan Manuel Fangio
Italija Luigi Musso
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Peter Collins
Španija Alfonso de Portago
Debi Velika nagrada Španije 1954
Dirke 14 (Lancia 4, Ferrari 10)
Zmage 5 (Lancia 0, Ferrari 5)
Dirk. prvenstvo 1 (1956: Juan Manuel Fangio)
Pole 8 (Lancia 2, Ferrari 6)
Najh. kr. 5 (Lancia 1, Ferrari 4)
Lancia D50
Lancia D50


Zunanje povezave

uredi
  • MacDonough, E. »Recreating Lancia's Great Past... The Lancia D50«. VeolceToday.com (v angleščini). Pridobljeno 6. novembra 2007.
  • Maclean, A. (2006). »Labour of Love«. Cars for the Connoisseur (v angleščini). Pridobljeno 6. novembra 2007.
  • Push-starting a Lancia D50[mrtva povezava]. www.streetfire.net (video)